Vesoljska operacija Lajka je bila manipulativni eksperiment, medijskotehnološka vaja, s katero so nam pokazali, da lahko kogar koli spravijo v osamo, izoliranost, ga izvržejo iz sistema zavoljo njegove ohranitve. Kar so nekoč počeli privilegirani raketni inženirji, ki so izstreljevali živa bitja v smrt, so z novimi načini izločevanja in odstranjevanja nepokornih nedavno nadaljevali kovidisti.
Matic Lukšič nam je o neskončni krutosti civilizacije, izoliranosti, samoti in osamljenosti zapel v solo predstavi, tako rekoč uprostorjeni skladbi, sem in tja meječi na artaudovska načela (po zaslugi nekaj pristnih odmikov od običajne scenske enoličnosti). Uspelo mu je izluščiti samo esenco nasilja iz mizanscene človeškega sveta, temelječega na sadizmu izbrancev, ki jih molče podpira armada podrejenih in podvrženih raznim upravljavskim prijemom.
Kot ulični pes mora Lajka zelo paziti, da jo ne odpeljejo šintarji, a je njena svoboda, kljub mnogim eksistenčnim omejitvam, v duhu neomejena. V okoliščinah krutosti kot “družbenega” modusa vivendi je svet posameznika, ki dojema in čuti posledice vsakršne zamejenosti, nujno svet poezije – notranjega dialoga kot rešitve pred prežečimi integriranimi predatorji. Lajka nam v pogovoru s seboj nazorno kaže razliko med imeti in biti, med imeti ime in gospodarja in biti nihče med pticami, zdaj na tleh zdaj na nebu. Lajka je Matic (in obratno), je igralec posvečen prvinam tragedije žrtvovanja – telesa, integritete, ljubezni – za “višje cilje”. Koliko osebnega je v tem tankočutnem odnosu psa in igralca? Ki je zamajal meje antropocentrizma.
Človek se je z ritualnim žrtvovanjem živali poskušal usmiliti bogovom, današnja raba živali v farmakoloških poskusih pa nima ničesar z duhovnostjo, je čist pragmatizem za potrebe trženja. V času, ko zunaj, v Ljubljani, potekajo nakupovalne prednovoletne svečanosti, Vse to sem videla, ko sem letela mimo, nas spominja, da obstajajo tudi svetovi, v katerih čustva in odnosi niso poblagovljeni. Lajko s(m)o izvrgli daleč stran, da bi padla nazaj na Zemljo. Nis(m)o je mogli izvreči iz njenega vesolja. Ali obstaja boljši dokaz o tem, da je vesolje le nekaj drugega od tistega, kar se nam kot takšno prikazuje v svetu iluzij?
…………………
Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo. Izvajalec ter avtor songov, glasbe in likovne zasnove: Matic Lukšič. Mestno gledališče ljubljansko, 28. dec. 2023.
Če želite podpreti Performans, uporabite spodnje povezave za vašo donacijo.